Filmska zgodba Američana, ki je skočil na vrh sveta

Jordan Anthony. FOTO: Profimedia.

Spoznajte Američana Jordana Anthonyja, ki je še eno leto nazaj igral ameriški nogomet, potem pa se posvetil le atletiki in v Torunu v najhitrejšem finalu v zgodovini moškega sprinta na 60 metrov prepričljivo postal svetovni prvak.

Ko je 21-letni Američan Jordan Anthony pred dvema tednoma stopil na start enega vrhuncev letošnjega dvoranskega svetovnega prvenstva, moškega finala na 60 metrov, ga širša javnost še ni dobro poznala. Bil je talent, o katerem se je šepetalo, a še brez prave potrditve na največjem odru.

Nekaj sekund pozneje je vedel zanj ves atletski svet. Zmagal je s časom 6,41 sekunde – četrtim najhitrejšim rezultatom v zgodovini – in na svojem prvem velikem tekmovanju postal svetovni prvak.

To je bil le vrh zgodbe, ki se je začela precej drugače.

Drama pred finalom, v katerem je zablestel

Le 36 ur pred finalom se je zdelo, da bo njegov veliki trenutek splaval po vodi. Na dopinški kontroli so mu iglo zapičili mimo žile, zaradi česar je nastal krvni strdek, ki ga je sam opisal kot “velikega kot nogometna žoga”.

Verjetno je malo pretiraval, a ljudje, ki ga obkrožajo, so potrdili, da je imel roko povsem otečeno. Tako zelo, da ni mogel spati, roka pa ga je močno bolela, zato na dan finala sploh ni bilo jasno, ali bo lahko nastopil.

Ko je stopil na start, dvoma ni bilo več. V najhitrejšem finalu dvoranskih svetovnih prvenstev, v katerem je branilec naslova iz Nanjinga Britanec Jeremiah Azu tekel štiri stotinke hitreje kot na Kitajskem, a končal brez stopničk, je z drugim najhitrejšim rezultatom v zgodovini tekmovanj kot prvi v cilj pritekel s štirimi stotinkami prednosti pred olimpijskim podprvakom na 100 metrov, Jamajčanom Kishaneom Thompsonom.

“Ni važno, kaj se zgodi. Nič me ne more ustaviti,” je dejal po zmagi in razkazoval veliki tetovaži, ki ju nosi na hrbtu. Namenjeni sta teti in bratrancu, ki sta mu umrla pred kratkim.

”Onadva sta moja duhovna moč,” je pojasnil mladenič, čigar navdihujoča športna zgodba je še do pred kratkim tekla po dveh tirih. Atletika je bila dolgo časa na drugem.

Njegova prva ljubezen je bil ameriški nogomet

Kot najstnik je veljal za izjemnega talenta v ameriškem nogometu, v katerem je blestel kot lovilec.

S hitrostjo, s katero danes navdušuje na tartanu, je blestel na zelenicah velikih univerzitetnih stadionov in veljal za velikega upa, ki bo prej ali slej končal v severnoameriški ligi NHL.

Ko je prišel na univerzo Kentucky, je uspešno združeval oba športa, a je nogomet ostajal v ospredju.

Zaradi tega je leta 2022 celo izpustil svetovno mladinsko prvenstvo (do 20 let), na katerem bi bil eden glavnih favoritov na 200 metrov. Odločil se je ostati z ekipo na pripravah za novo sezono ameriškega nogometa.

V dresu univerze Arkansas (desno) poleti leta 2024. FOTO: Profimedia.

Lani je sprejel prelomno odločitev

Vse do lanskega leta je vztrajal pri nogometu, po izjemni sezoni 2025, v kateri je dominiral v univerzitetni atletiki, pa je poleti sprejel prelomno odločitev: opustil je ameriški nogomet, se povsem posvetil atletiki in prestopil med profesionalce.

“Tako sem se odločil, ker v atletiki nihče ne teče proti meni, da bi me podrl,” je s humorjem pospremil svojo odločitev, ki je bila hitra, učinek pa še hitrejši.

Ko je se je povsem posvetil atletiki, je sledila nova eksplozija. Na 100 metrov se je prvič v karieri spustil pod desetimi sekundami in tekel 9,95, podobno pa se je zgodilo tudi s sprintom na 200 metrov, ki jih je prvič pretekel hitreje od 20 sekund in štoperico ustavil pri izjemnem rezultatu 19,93.

Po koncu sezone je bil izbran za najboljšega študentskega atleta v ZDA.

Le nekaj mesecev pozneje je v Torunu že stal na startu svetovnega prvenstva – in postal dvoranski svetovni prvak. Bleščeč preskok z univerzitetne ravni v sam vrh profesionalne atletike je skoraj nepredstavljiv, sam pa pravi, da je to le začetek.

V družbi Noaha Lylesa. FOTO: Profimedia.

Atipičen sprinter, ki že trenira v družbi najboljših

Anthony ni tipičen sprinter, ki se zanaša le na občutek in eksplozivnost. “Rad gledam druge. Rad vem, proti komu tečem. Poznam njihove navade, njihove prednosti in slabosti,” pravi.

Analiza, priprava, branje tekmeca. Pristop, ki ga je prinesel iz ameriškega nogometa. V atletiki, za katero mnogi verjamejo, da je vse v nogah, dokazuje, da veliko pomeni tudi glava.

Anthony se je po podpisu profesionalne pogodbe preselil na Florido in se pridružil najboljšim. Trenira namreč v skupini z olimpijskim prvakom na 100 metrov Noahom Lylesom. In ga že premaguje.

Prvega zvezdnika svetovnega sprinta zadnjih let je prehitel na letošnjem dvoranskem ameriškem prvenstvu, s katerim si je odprl vrata do Toruna, kjer je sploh prvič tekel izven meja ZDA. Prvič je nastopil na velikem atletskem tekmovanju, prvič stopil v stik z najboljšo svetovno konkurenco in takoj zmagal.

V lov na olimpijske sanje pred domačim pragom

Če je njegova zgodba že zdaj impresivna, je za tekmece morda še bolj zaskrbljujoče to, kar šele prihaja.

Ima komaj 21 in, kot pravi sam, še veliko rezerv. “Dobil sem dokaz, da sem izbral pravi šport,” je še dejal po zmagi na Poljskem, ki ga je izstrelila v orbito svetovne atletike.

Zdaj ima pred sabo nove cilje. Najprej svetovno prvenstvo, ki ga bo prihodnje leto gostil Peking, potem pa glavna zgodba – olimpijske igre v Los Angelesu.

Največji športni dogodek na svetu, ki nas čaka čez dve leti, bo praktično pred njegovim pragom. Anthony se je namreč rodil v mestu Palmdale, ki leži vsega sto kilometrov severno od velemesta, v katerem zdaj navdušuje Luka Dončić.

Veličastni Los Angeles Memorial Coliseum, ki je bil zgrajen daljnega leta 1923. FOTO: Profimedia.

Na stadionu, ki združuje atletiko in – ameriški nogomet

Da je simbolika še večja, pa bodo atletska tekmovanja na naslednjih olimpijskih igrah na velikem stadionu Los Angeles Memorial Coliseum, ki je močno povezan z – uganili ste – ameriškim nogometom in atletiko.

Ta veličasten objekt z bogato zgodovino je že gostil olimpijske igre 1932 in 1984, na njem sta v preteklosti igrali NFL ekipi Los Angeles Raiders in Los Angeles Rams, danes pa gosti najpomembnejše študentske lige tekme ameriškega nogometa.

Zdi se, kot da je zapisano v zvezdah …